Vedno smo pili turško kavo, dokler moj mož ni začel težiti, da ta kava ni dobra in da bi lahko imeli Illy kavo. Meni to ni bilo prav nič všeč, kajti prisegala sem na turško kavo in nobene potrebe nisem imela po drugi kavi. Vedno je samo govoril, če sva šla v lokal in je bila Illy kava, če ne okusim razlike od drugih kav in kako to da ne.
Vse skupaj mi je šlo na živce, ker je bil obseden z kavami. Včasih sva hodila po mestu tako dolgo, da je na vratih lokala videl Illy kava in šele takrat sva šal na kavo. Jaz sem si želela samo kave, ne pa da moram hoditi kilometre in kilometre za eno kavo. No pa se ni tukaj končalo, vendar se je začelo še doma. Ko sem skuhala turško navadno kavo je čisto vedno začel, da to ni dobra kava in da si moramo privoščiti kavni aparat, s katerim si bomo pripravili dobro Illy kavo. Joj, imela sem ga preko glave, namesto, da bi uživala v kavi, me je vedno znorel, da na koncu sploh nisem imela več užitka piti kave z njim.
Potem pa šok, pridem domov in na pultu me čaka nov kavni aparat Illy kave. Ko sem znorela, saj smo skoz gledali na denar in si marsikdaj nismo privoščili kakšne potrebne stvari on pa kupi kavni aparat, ki veste, da niti najmanj ni poceni. Predenj sva se skregala, sem se ustavila, kajti vedela sem, da je kavni aparat doma in da bom samo vse skupaj pokvarila. Tako sem se sprijaznila s tem in moram priznati, da mi je počasi Illy kava prirasla k srcu in jo sedaj pijem z užitkom. Saj mi je bila vedno dobra, samo zaradi takšne panike mojega moža sem se je branila na veliko, ker je bil obseden z njo. …