Prvič sem opazil, da nekaj ni v redu, ko nisem mogel več popolnoma iztegniti prstanca na desni roki. Sprva sem mislil, da gre za običajno napetost ali starostno togost, a se je zadeva počasi slabšala. Prst se je začel krčiti proti dlani, in čeprav bolečine ni bilo, je postajalo moteče, predvsem pri rokovanju, pisanju, celo pri preprostih opravilih, kot je umivanje obraza. Po nekaj mesecih sem se odločil obiskati zdravnika, ki me je napotil k specialistu. Diagnoza je bila jasna: Dupuytrenova kontraktura.
Nisem še slišal za to bolezen, zato me je kar presenetila. Gre za stanje, pri katerem se vezivno tkivo v dlani postopoma zadebeli in skrči, kar povzroči, da se prsti upognejo in jih ni več mogoče popolnoma iztegniti. Pogosteje prizadene moške in naj bi bila deloma dedna. V mojem primeru je bil prizadet samo en prst, a dovolj, da je vplival na mojo vsakodnevno rutino.
Zdravnik mi je razložil možnosti zdravljenja. Ker stanje še ni bilo zelo napredovalo, sem se odločil za neoperativni pristop, injekcije in fizikalno terapijo. Postopek je bil počasen, a učinkovit. Po nekaj mesecih sem pridobil nazaj del gibljivosti in danes lahko skoraj normalno uporabljam roko.
Dupuytrenova kontraktura mi je pokazala, kako pomembno je, da na svoje telo opazujemo. Pogosto mislimo, da so take bolezni rezervirane za druge ali za starost, a realnost je drugačna. Zdaj redno izvajam vaje za roke in sem bolj pozoren na spremembe v telesu. Čeprav me stanje še ni popolnoma zapustilo, sem hvaležen, da sem ukrepal pravočasno. In čeprav ni življenjsko nevarna, Dupuytrenova kontraktura močno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja, dokler ne ukrepaš.
Odkar sem izkusil, kako hitro se lahko stanje poslabša, sem tudi drugim začel svetovati, naj ne ignorirajo podobnih simptomov. Četudi gre za majhno togost ali nenavadno napetost v dlani, je bolje preveriti. Dupuytrenova kontraktura ne izgine sama od sebe, a pravočasna diagnoza lahko res veliko spremeni.