Nisem gostinec, vsaj ne po poklicu. Kljub temu pa sem se nekaj časa nazaj znašel v situaciji, ko sem moral stopiti za šank. To pa se je zgodilo, ko me je prijatelj prosil, da mu priskočim na pomoč. Imel je namreč polno rezervacijo, ter mu je tik pred zdajci zbolel natakar. Ker pa se je to zgodilo čisto nenadoma, pa ni moral najti zamenjave. Ker pa sam vsega dela ni moral opraviti, pa je prosil mene za pomoč. Tedaj pa sem se malo nasmehnil, saj si nisem mislil, da me bo gostinstvo še kdaj srečalo. Seveda pa sem mu takoj ponudil pomoč, kajti bila sva že zelo dolgo prijatelja.
Za to uslugo pa me je prosil zaradi tega, ker je vedel, da mi gostinstvo ni tako tuje. Skupaj sva namreč kot najstnika, oziroma v času študija delala v naši lokalni gostilni, oziroma restavraciji. Tista leta pa so bila prav zabavna, saj sem lahko študentsko delo opravljal z zelo bližnjim prijateljem. Tako pa sem nekaj osnov zaradi tega že imel, čeprav sem se nato usmeril v čisto drugo smer.
Ko pa sem potem tisto soboto stopil za pult, pa se mi je povrnilo ogromno spominov iz študentskih let. Zato pa mi je bilo to po eni strani kar malo prijetno. Na hitro pa mi je nato razložil kako reči potekajo in kaj moram narediti. Nisem pa rabil veliko uvajanja, saj sem se veliko reči še spomnil, kajti kot sem rekel, gostinstvo mi ni bilo tako tuje.
Zaradi gneče pa so reči postale hitro zelo stresne. Pladnje si moral nositi sem in tja, saj hrana sploh ni nehala prihajati iz kuhinje. Poleg tega pa so se kopičila tudi nova naročila, saj so bile stranke žejne in lačne. Zato pa sem lahko hitro spoznal, da gostinstvo ni tako nedolžno, ter lahko gre za precej zahteven poklic.