Nekaj časa nazaj smo doma čedalje pogosteje opažali, da je moja mama precej slabo slišala. Vse se je začelo precej nedolžno, saj se je pokazalo tako, da si ji je bilo kdaj treba kakšno stvar povedati dvakrat, ker te prvič ni slišala. To je bilo veliko bolj očitno, ko smo bili v družbi in je govorilo veliko ljudi. Tistim pogovorom je res zelo težko sledila. Nato se je ta problem začel nekoliko povečevati oziroma je postal hujši, saj se je težava začela kazati tudi pri klicih. Na začetku smo se z njo zelo težko pogovarjali prek telefona, kasneje pa je prišlo celo tako daleč, da je velikokrat telefon kar preslišala in se zato ni javila. No, zaradi tega sem ji nekega dne res rekel, naj se odpravi na test sluha, kajti tako ni moglo biti, saj je bilo očitno, da je z njenim sluhom nekaj narobe.
Na začetku je bilo potrebnega kar nekaj pregovarjanja, saj zdravnikov tako ali tako ni imela rada in se zato na vsak način ni želela odpraviti na test sluha. Po nekaj prerekanju sem jo vendarle prepričal, da se odpravi na ta pregled, na katerega sem šel kar z njo. No, tisti testi, ki so jih tam opravili, so res pokazali, da je imela moja mama precej poslabšan sluh. Zaradi tega so ji rekli, da bo morala dobiti slušni aparat, saj druge rešitve ni; njen sluh pa je bil že tako slab, da je resno vplival na kakovost njenega življenja. S tem se je nato končno sprijaznila in je dobila svoj slušni aparat.
Danes je njeno življenje veliko boljše, saj se je na aparat končno navadila. Zato sem še kako vesel, da se je odpravila na tisti test sluha, kajti danes se lahko z njo normalno pogovarjamo, jo pokličemo in tako dalje, brez kakršnih koli težav.