Moj mož se je vedno pritoževal, ker naša garažna vrata niso bila avtomatska. Na živce mu je šlo, ker je moral vstati iz avta, odpreti dvokrilna vrata, spet sesti v avto in zapeljati v garažo. Pogosto sem med kuhanjem kosila, kadar sem imela odprta vhodna vrata, poslušala kako godrnja in se pritožuje. Že zadnjih pet let je vedno govoril, da si bo kupil avtomatska garažna vrata, vendar nikakor niso prišla na vrsto. Vedno je bilo nekaj, kar je imelo prednost in je bilo bolj nujno.
Pred dvema mesecema pa mu je bilo očitno dovolj. Iz službe je prišel še posebej siten in utrujen, garažna vrata, ki jih je bilo potrebno ročno odpreti in zapreti so bila samo še pika na i. Pomislila sem, da še dobro, da imam kuhano ravno njegovo najboljše kosilo in upala, da ga bo vsaj to razvedrilo. Takoj po kosilu je rekel, da ima sedaj pa res dovolj. Sedel je za računalnik, napisal garažna vrata in naslednje dve uri ni odmaknil oči od ekrana.
Vsake toliko me je poklical, da si tudi jaz pogledam kakšna garažna vrata, ki so mu bila všeč. Na koncu se je odločil pri katerem ponudniku bo garažna vrata naročil. Vprašala sem ga, če se mu zdi pametno, saj nisem bila prepričana, da nam bo finančno zneslo. Odgovoril je, da če bo čakal na to, jih ne bomo imeli nikoli, da bomo že nekako zmogli.
Ni bilo dolgo, ko so bila nova avtomatska dvižna garažna vrata na svojem mestu. Bila so zelo lepa in izgled hiše je bil čisto drugačen. Predvsem pa je mož vsak dan prišel iz službe nasmejan, saj je kot otrok komaj čakal, da pritisne na gumb in se vrata sama dvignejo. Imel je prav, ko smo jih enkrat kupili, je šlo tudi finančno skozi, samo odločiti se je bilo treba.