Lani sem dopolnil osemnajst let in med drugim sem za darilo dobil paragliding, kar je bilo zagotovo najboljše darilo. Podarila mi ga je moja najljubša teta, mamina sestra, ki nima svojih otrok in mi je bila od vedno kot druga mama. Že dolgo sem razmišljal kako bi bilo lepo poleteti v tandemu z jadralnim letalom in si ogledati okolje kjer živim iz druge perspektive. Pred tem sem teti razlagal, da je paragliding za darilo dobila moja prijateljica in da je bil zanjo polet pravo doživetje. Ker sem bil pri razlagi zelo navdušen je hitro ugotovila, da si to želim tudi sam.
Ker pa je bilo lani vreme zelo deževno, mi ni uspelo darila vnovčiti, zato sem komaj čakal, da pride pomlad in se podam na svojo paragliding izkušnjo. Takoj ko so začeli napovedovati lepše vreme, sem pisal ponudniku storitev, kjer sem imel darilni bon za paragliding in jih vprašal kdaj imajo prosti termin. Dogovorili smo se za zadnji vikend v aprilu, saj mora biti tudi dovolj toplo.
Ko je napočil dogovorjeni dan, sem se na bližnje letališče odpravil zelo vznemirjen in komaj sem čakal, da vzletimo pod nebo. Poletela sva in razgled je bil neverjeten. Videti kraje, kjer živim iz zraka je nekaj neverjetnega, poleg tega je to prvič, da sem letel, saj z družino nismo še nikoli potovali z letalom. Mislim, da ves čas poleta nisem zaprl ust od navdušenja. Ko se je polet bližal koncu, sem si želel, da bi trajal vsaj še kakšno uro ali dve. Sedaj ko sem probal to izkušnjo, sem prepričan, da si bom paragliding privoščil še kdaj.
Hvaležen sem teti, za to darilo. Po poletu sem se odpeljal k njej, da se ji zahvalim in da ji povem kako je bilo. Malo v hecu, malo zares sem ji predlagal, da za moj dvajseti rojstni dan poletiva skupaj z navadnim letalom v Barcelono in si ogledava nogometni stadion. Nikoli ne veš, če je uspel paragliding, bo mogoče tudi to.