Naša vas ni velika, vsi med seboj se poznamo, tako da točno vemo, kaj kdo počne, kako živi. Mi živimo čisto na koncu, ko se cesta v bistvu konča in velikokrat vzamem zaščitne rokavice in grem po celi dolžini ceste in pobiram smeti, ki jih nekateri mečejo skozi okno, ko se vozijo ali ko hodijo na sprehod.
Najbolj sem bila presenečena, ker se je oglasila ena gospa, in to preko družabnih omrežij, da bomo malo bolj kulturni in da naj ne mečemo smeti skozi okno. Jaz, ko si vsake toliko nataknem zaščitne rokavice, sem sedaj v očeh drugih mogoče kriva, da mečem smeti, njen brat, ki to počne redno, pa ne. Ne morem vam povedati, kako sem bila jezna, kako lahko nekdo obtožuje druge ljudi, a rešitev problema ima v svoji hiši.
Še pred tremi dnevi sem si ravno nataknila zaščitne rokavice in pobirala smeti ob cesti. Seveda me gospa ne vidi, da to počnem, ker jo skoraj nič ni doma. Tako si dovoli pisati takšne stvari, ker ne ve, da to počne njen brat. Seveda so pod napisanim padli komentarji in med njimi je bil tudi njen brat, da se strinja z napisanim in tako smo bili krivi še bolj vsi ostali. Takrat nisem mogla biti več tiho, poklicala sem jo po telefonu, ji povedala, da si vsake toliko edina nataknem zaščitne rokavice in pobiram smeti, ki jih največ meče njen brat. Bila je šokirana, da sem ji to povedala, seveda je zamerila.
Tako se danes ne pogovarja več z menoj, ker je ona bila užaljena, jaz pa še vedno pobiram smeti. Veste, kako rečejo, prvo pometite pred svojim pragom, potem pa drugje. Tipični primer je tokrat moja soseda. Jaz pa bom še vedno pobirala smeti, le zaščitne rokavice in vrečko potrebujem, da poberem vse smeti in je naša vas lepa in čista.